Geslo misijona v Novem mestu je vzeto iz srečanja in pogovora Jezusa s Samarijanko, kakor ga opisuje evangelist Janez (Jn 4,1-42). Samarijanka je v Jezusu začutila nekoga, ki je več kot le navaden človek. Imenuje ga preroka. Ob njem se počuti varno, čeprav ve skrivnosti njenega srca. Ne obsoja je, ampak ji pokaže njeno žalostno in grešno stanje. To, kar jo teži in bremeni, on zdravi in odrešuje. V Jezusu spozna nekoga, ki ji vzame breme in jo osreči. Ponudi ji žive vode. Kaj pomeni imeti živo vodo v puščavi, vedo le tisti, ki živijo v takem okolju. Pomeni vir življenja in preživetja. Samarijanka se najprej razveseli, da ji Jezus lahko ponudi takšen potok, ki bo napajal vso njeno vas. Pa kmalu spozna, da ima Jezus drugačno živo vodo. Ponudil ji je živo vodo, ki nikoli ne usahne in priteka iz nebes. Vodo, ki napaja duše.
Po tej živi vodi zahrepenimo tudi v Novem mestu. Naj ne odžeja samo naših teles, naj napoji predvsem naše duše, ki žejne hrepenijo po tistem, česar ne najdemo med dobrinami tega sveta. Kar nekaj priložnosti imamo, da zajamemo tisto, kar nam Jezus podarja iz nebes. Tisto, kar on imenuje živa voda in priteka iz njegove Božje ljubezni. Toliko ljudi hrepeni po sreči, veselju, zadovoljstvu, pa vse to iščejo tam, kjer popolne sreče, veselja in zadovoljstva ne morejo najti.
Čas misijona je priložnost, da se še bolj zavemo ali pa na novo odkrijemo Tistega, od katerega prihaja vse, kar človeka popolnoma osreči in izpopolni. On je tukaj, On je med nami in čaka, da mu izročimo svoje žejne duše in napojil jih bo z živo vodo svoje odrešujoče Ljubezni.
Jezus, podari nam svojo živo vodo!
Sponzorji Misijona v Novem mestu
