Filmski večer s p. Andražem Arkom
Po uvodni maši v Stolnici se je začela polniti dvorana v šmihelskem Baragovem zavodu. Z mladimi po srcu in letih, seveda. Čakali smo na film, a dobili smo mnogo več.
Pater Andraž Arko nam ni dovolil, da bi si brezskrbno ogledali film in le spočili svoje oči na velikem platnu. Njegove besede so najprej zaobjele splošno filmsko sceno, ki naj bi nas navidezno napolnila; med gledanjem imajo oči vso koncentracijo usmerjeno na ekran, ušesa so zapolnjena z glasbo in vzkliki, stranski efekti lahko v nas prebudijo obilo občutkov, »navznoter« pa nas napolnita nepogrešljiva spremljevalca – kokakola in kokice. Vse te stvari nam želijo ustvariti občutek, da je določen film na nas pustil pečat. Morda res kakšno kilo več ali pa plaz idej o tem, kako bi bilo naše življenje lahko lepše, a s tem ljudje nismo odžejani. Pred nadaljnjim brskanjem, klepetanjem in gledanjem filmov je pomembno, da se vprašamo: »S čim polnim svoje srce?«
Preračunali smo, da je povprečen sodobni film dolg 2 uri in da je 10 % tega časa približno 12 minut. Brez pomislekov smo se strinjali, da nam ni v nikakršno breme gledati 2-urne akcije, gibanja ali pa romantičnih prizorov. Potem pa smo pomislili, kako bi bilo, če bi teh 10 % oz. 12 minut izkoristili za molitev pred Najsvetejšim. Verjetno bi se pri drugi odločitvi prej počutili brez dela in se začeli spraševati, kdaj bo že konec. Izzvani smo bili, da razmislimo o času, ki ga preživimo na elektronskih napravah, in času, ki ga namenimo za naš odnos z Bogom. Film pa se je osredotočil na vprašanje Kdo si želi biti ljubljen? Uspešen poročen odvetnik Antoine, oče dveh otrok, je zadovoljen s svojim življenjem, a že od začetka pri njem opazimo avtoritativnost nad sinom, ki je verjetno le vpliv te lastnosti pri njegovem očetu. Sinov razrednik mu pošlje vabilo na katehetsko skupino, ki jo Antoine začne obiskovati najprej iz vljudnosti, potem iz radovednosti in v želji po iskanju resnice. Tam prvič sliši o odpuščanju, ljubezni in da je Bog njegov prijatelj. Začne sprejemati svojo lastno zgodbo o dveh sinovih in skuša razumeti svojega brata – izgubljenega sina. Te vrednote ga prevzamejo …, tako kot so vsakega od nas prevzeli različni utrinki tega začetka misijona.
Sara Mihalič
